Čarovnik je bil zaposlen na luksuzni čezoceanski ladji. Ker so se potniki menjali vsak teden, ni bilo nobene potrebe, da bi se naučil večjega števila trikov. Problem pa je nastal, ko si je kapitan ladje kupil papagaja in ta je zelo rad opazoval čarovnika pri delu. Čez čas pa je bistri papagaj spregledal čarovnikove trike in mu začel predstave motiti z medklici: "Karto je dal v rokav!", "To ni isti klobuk!", "Pod mizo ga je skril!". Čarovnika je to jezilo, saj njegove točke niso več navduševale občinstva, nič pa ni mogel zoper papagaja, ker je bil kapitanova last. Potem pa je neke noči ladjo zajelo hudo neurje in se je potopila. Naslednje jutro sta se na istemu kosu lesa znašla čarovnik in papagaj. Povsem sama sta bila sredi oceana in gledala sta se brez besed. Tudi drugi dan sta se opazovala v tišini. Isto tretji dan. Nato četrtega dne papagaj reče: "Stari, vdam se... Kam si skril ladjo?"