Slavisti so imeli simpozij v Portorožu in so se prepirali o jezikovnih pravilih. Nikakor se niso mogli dogovoriti, kako se opiše deževno vreme. "Dež pada," je trdil prvi.
"Ne, ne, cenjeni kolega, reče se dežuje," je vztrajal drugi.
"Dež gre," je predlagal tretji.
"Dež gre." "Dežuje!" "Dež pada!" "Dež gre"... "Dežuje"... "Pada."
Tako so se kregali pozno v noč. Ker se niso mogli dogovoriti, so sklenili, da za tisti večer končajo. Stopili so iz hotela in v en glas vzkliknili: "Mater, ščije!"
"Ne, ne, cenjeni kolega, reče se dežuje," je vztrajal drugi.
"Dež gre," je predlagal tretji.
"Dež gre." "Dežuje!" "Dež pada!" "Dež gre"... "Dežuje"... "Pada."
Tako so se kregali pozno v noč. Ker se niso mogli dogovoriti, so sklenili, da za tisti večer končajo. Stopili so iz hotela in v en glas vzkliknili: "Mater, ščije!"